Keteko ya Sesotho sa Leboa bjalo ka leleme la gae

Author: Dimakatso Mathe (SADiLaR Sesotho sa Leboa Researcher)

This blog provides a general overview of Sesotho sa Leboa language celebration that took place at the University of Limpopo on the 31st of July, 2019. The celebration was organised by SADiLaR in response to UNESCO’s proclamation to declare 2019 as the Year of Indigenous Languages. The celebration for Sesotho sa Leboa included presentations on language and culture related topics by various speakers, reciting of traditional poems, and a special celebration to acknowledge Dr. HML Lentsoane’s contribution to the Sesotho sa Leboa literature. The discussion concludes by challenging both government and private entities to come up with similar initiatives while also encouraging speakers of indigenous languages to play their part to advance the development of languages.

UNESCO e tsebagaditše ngwaga wa 2019 bjale ka ngwaga wa go keteka maleme a setlogo (IYIL2019). E be e dira bjalo ka morago ga gore dikutollo tša dinyakišišo di laetše gore maleme a setlogo a kotsing ya go timelela. Ditaba tše di rile go fihla ditsebeng tša SADiLaR gomme ya tšea sephetho sa go keteka maleme a lesometee a semmušo a naga ka go šielana ga dikgwedi tša ngwaga. Moletlo wa go keteka leleme la Sesotho sa Leboa o be o swaretšwe Yunibesithi ya Limpopo, ka di 31 Mosegamanye, 2019.

Diboledi tša go akaretša ditsebi le bafahloši ba tša maleme go tšwa ditheong le diyunibesithing tša go fapafapana ba ile ba bothagana go abelana thuto. Magareng ga tše go boletšwego ka tšona, go kgwathilwe ditlhohlo tšeo di swanetšego go rarollwa ge eba re ikemišeditše go hlabolla leleme la Sesotho sa Leboa. August Shotholo, Kwetepane ka sebele, e bile mosepediši wa modiro go netefatša gore ditiragalo tša letšatši di sepela ka thelelo. Seboledisegolo sa letšatši e bile Prof. MJ Mojalefa go tšwa Yunibesithi ya Pretoria. Yena o ile a bolela go tlala seatla malebana le setlogo sa Moafrika, go se lekalekane ga maleme go ya ka tirišo ya ona, gammogo le ditokelo tša batho go šeditšwe tirišo ya polelo. Bagešo, le ka fihlelela tše dingwe tša dingwalwa tše di badilwego moletlong ka go kgotla mo.

Ka thušo ya diboledi tša moletlo wo, SADiLaR e bone e le tshwanelo gore Ngk. HML Lentsoane a fiwe sefoka go mo tlotla malebana le karolo yeo a e bapetšego morerong wa go phatlalatša dingwalwa tše di fapanego ka leleme la Sesotho sa Leboa. Se e be e le karolo ya go keteka leleme la Sesotho sa Leboa. Mokgoši o ile wa gowa ge Mosibudi Letjeko a thakgatša ‘tsebe tša setšhaba ka moretheto wa theto yeo e ilego ya kgwatha setšhaba maikutlo. Bjo ke bjona botse bja theto ya segagaborena mo mantšu a medumo ye e gatago ka mošito o tee, a hlaolwago le go lomaganywa ka bothakga methalothetong go tšweletša maikutlo a itšego.

Le ge ngwaga wa 2019 o šetše o fetile, re swanetše go netefatša gore re kgatha tema tlhabollong ya maleme a gaborena. Ka fao, go ka kgahliša kudu ge ditheo le dikgoro tša mmušo, le tša praebete di ka thekga maleme a setlogo ka go oketša goba go fetoša mediro ya go swana le ye. Le ge go le bjalo, go tloga go hlokega gore le rena baboledi ba maleme a setlogo re dire bobjohle bja rena, ka mekgwa ye e fapanego, go netefatša gore maleme a rena a tšeelwa hlogong. Segologolo se re go anegelwa ke go tingwa eupša ka sona sengwalwa se, bonnyane bjona re le nyetletše magagešo!

Re sa tlo abelana le lena sengwalwa sa mohuta wo ka kgwedi ya Phato 2020. Mošate!

Ipalele:

https://etherpad.wikimedia.org/p/Sesotho_sa_Leboa_language_celebration

SADiLaR language celebrations

https://en.iyil2019.org/